16.03.2008 Ob reki Dragonji

DRAGONJA
Če zazreš se v Istro,
boš začutil kako globoko diha,
in videl, kako nebo je bistro,
kako je vse s soncem obsijano;
vsak pogled se v srce zariše
in vse je z ljubeznijo predkano.
Rafael Vidali
Več Slovencev si pod slovensko obalo zamišlja le gosto poseljeno pokrajino in njene turistične znamenitosti kot so Koper, Piran in Portorož. Res je, da je večina prvobitne narave v ozkem obalnem pasu že izginila, vendar jo kljub temu obala ponekod še skriva.
Krajinski park Dragonja zajema 127 km2 reka Dragonja je naša najdaljša reka, ki teče v celotnem toku po flišnati podlagi in je dolga 29 km ter izvira pod zaselkoma Poletiči in Galantiči. Znana je predvsem po številnih pritokih in slapovih v svoji okolici. Reka ima hudourniški značaj in najmočnejša pritoka sta Rokava in Pinjevec. Pokrajina okoli nje je bila v preteklosti precej obdelana, sedaj pa je vse bolj zapuščena in zaraščena. Zanimiva je tudi z botaničnega vidika. Na Steni, je bogato rastišče mediteranskega rastlinstva, kjer uspevajo številne zanimive vrste. Mnoge izmed njih imajo tukaj edino rastišče pri nas.
Ob reki lahko vidimo številne stare mline in zapuščene stare kamnite hiše. Privlačna pa ni samo dolina reke Dragonje, zanimiv je tudi svet nad njo. Ob vstopu v dolino Dragonje se nam zdi, da smo mnogo dlje od turistične gneče Portoroža, kot v resnici smo.
Naša pot se prične v vasici Poletiči, izvir reke Dragonje. Po kolovozu se spustimo v dolino in že smo pri reki, ki je edina slovenska reka, ki ne teče skozi naselja in je zatorej neokrnjena in čista. Ob reki pridemo do najbolje ohranjenega Mazurinovega mlina, pot nadaljujemo zdaj po levem zdaj po desnem bregu Dragonje in po 2h hoje pridemo do Zankoličevega mlina. Znan je bil daleč naokoli, vse tja do Pomjana in Koštabone. Okolica je idilična. Na zelenem travniku stojita še dve poslopji. Ob hišah je več orehov, ki dajejo poleti prijetno senco. Od Zankoličevega mlina stopamo po levem bregu Dragonje po dobro uhojeni poti. Kmalu pridemo do potoka Pasjaka, kjer oblikuje Dragonja velik tolmun. Meja se tu dvigne v pobočje nad reko. Do naslednjega pritoka , ki priteče s hrvaške strani, naredi reka tri velike okljuke. Dolina je tod najožja. Ob poti pridemo do razvalin Fermovega mlina. Pot jo sedaj ubere po kolovozu na desnem bregu reke nad flišnatimi stenami. Vrhovi cipres nam dajo vedeti da je nad nami naselje Brič. Po kolovozu moramo še kakih 15 min do