Poročilo izleta na Mirno goro

V nedeljo, 16.11.2025,  smo se z OPD Koper odpravili na izlet na Mirno goro, ki z nadmorsko višino 1047
m spada med najvišje vrhove Bele krajine ter med najjugovzhodnejše vzpetine obsežnega
Kočevskega Roga. Vrh je poraščen z gozdom, tik pod njim pa stojita Dom na Mirni gori in
delno obnovljena cerkev, katere zvonik danes služi kot razgledna ploščad.
Kljub nestanovitni vremenski napovedi smo se na pot podali iz vasi Vrčice, preko Škrlja proti
vrhu. Pot, postlana z jesenskim listjem, nas je vodila skozi gozd, kjer smo občudovali
mogočna drevesa, že pripravljena na zimski počitek. Na polovici poti nas je presenetil rahel
dež, a se nismo dali in smo pogumno nadaljevali vzpon. Prišli smo do koče, nekateri pa so se
povzpeli še na sam vrh. Obljubljenega razgleda žal ni bilo, zato smo se zatekli v toplo zavetje
planinskega doma, kjer smo si privoščili počitek in dobro domačo hrano.
Čez nekaj časa je dež ponehal in odprl se je celo košček razgleda. Spust v dolino je potekal
po krožni gozdni učni poti, skozi Zmajevo dolino, do Planine. Od tam smo nadaljevali po
markirani poti proti Blatniku pri Črmošnjicah. Pot je večinoma potekala po makadamski cesti
in prijetnem gozdnem kolovozu, z manjšimi vzponi in spusti.
Zmaja, ki naj bi nekoč prebival na Mirni gori, tokrat nismo srečali. Po pripovedovanju je bil
hudoben in je okoliškim kmetom povzročal veliko škode, saj je bruhal temne oblake, iz
katerih je padala toča in uničevala pridelek. Ljudje so nad njegovim domovanjem postavil cerkev in odtlej je zmaj čudežno izginil, toča pa je prenehala. Tako je gora dobila svoje ime –Mirna gora. Galerija!