03.10.2010 32.spominski pohod na Slavnik

OPD Koper vabi v nedeljo, 3.oktobra na 32.spominski pohod na Slavnik. Ob Tumovi koči bo ob 11.00 krajši kulturni program.
Pohodniki: -vzpon poteka iz Podgorja (1 ura), iz Prešnice (2 uri) in iz Skadanščine (2 uri)
Kolesarji: -zbor ob 8.00 pri bivši Medicini dela v Kopru ali ob 10.00 nasproti črpalke na Kozini.
Kdor se pohoda udeleži prvič, na vrhu prejme izkaznico za vpisovanje nadaljnih pohodov. Za 3-kratni pohod udeleženci prejmejo bronasto značko, za 6-kratni srebrno, za 9-kratni pohod pa zlato značko. V zahvalo za vztrajnost pa za 10 in 20 in 30-kratni pohod podeli društvo posebno priznanje.

Utrinek s pohoda !

Nedelja 3. oktobra je bila zopet v znamenju srečanj, lepih misli in toplih želja.
Vznemirjenje čutim vsakokrat znova. Kakšno bo vreme?! Sama nisem odvisna od vremena, vedno mi je lepo. Je pa res, da morda ne bom srečala toliko prijateljev kot bi jih sicer, če bi bilo lepo vreme. In tokrat je bil sonček povsod. Prekrasen dan, miren, in vse v rumeni barvi, kot, da bi bilo sonce povsod, tudi v preddverju koče. Tam je namreč članica OPD Koper, tako kot vsi organizatorji v sončno rumeni majici, s pečatom potrjevala prisotnost na pohodu. Prvopristopnikom pa izdajala nove izkaznice s prvim pečatom. K udeležbi sem tudi jaz prispevala z novima pohodnicama.
Zjutraj kot vedno, želiva s prijateljem biti med prvimi pohodniki. Tako sva tudi tokrat pohitela, ker pa moji prijateljici radi spita, bi radi tudi na pohod odšli kasneje, zato sem vse skupaj prilagodila. Ko se vrnem iz Slavnika bodita pripravljeni – sem rekla – pa vaju peljem gor. Veselila sem se, saj bom videla veliko več prijateljev in znancev, ker večina hodi kasneje.
Tako je tudi bilo. Na žalost smo bile vendarle malo prepozne, saj je bil program že končan. Vse to smo zvedele med potjo. Joj, nam je bilo rečeno, zamudile ste vse. Kako so lepo peli, pa kakšen lep govor je imela Maruška. Res, nekaj smo res zamudile, vendar je vzdušje ostalo. Vse rumene zastave » Obalnega planinskega. društva«, vsi transparenti z napisi, vsi šopki v rumeni barvi so nas pričakali. Tudi čaj v spodnjih prostorih koče, ki je za nas planince nepogrešljiv. S čajem dobiš tudi nasmeh vseh tam delujočih planink v sončno rumenih majicah. Bilo je izjemno lepo. Imela sem poseben svečan občutek, ko sta moji prijateljici dobili pohodni knjižici s prvim pečatom. »Bosta hodili?« ju je pobarala članica OPD, ko je pritisnila pečat. Ja, ja sta vztrajno zatrjevali, saj si nista mogli niti misliti, da bosta tu gori srečali toliko znancev in bivših kolegov.
Tako je bil v znamenju sreče in stisk rok preživet še en med mnogimi pohodi na Slavnik.

Marinka Petrič roj. Kajzer

Koper, 4. 10 2010